My Precious

Ko te ni

September 2nd, 2004 by SmrtSkoso

Koliko časa je minilo, od kar sem nazadnje slišala tvoj glas? Ne vem… Ponavadi štejem vsako minuto, ki mine. Vsako s teboj nepreživeto minuto. Pa ne le minuto, vsako prelito sekundo čutim, kako se pretaka po žilah. Več, ko jih mine, dalj časa, ko te ni, bolj me ščemi. Telo se ne odziva več normalno. Pritisk mi narašča. Obliva me polt. Počutim se vkleščeno. Vedno bolj me stiska, kakor kača stiska svojo žrtev do zadnjega diha. In čas začne teči še počasneje. Vedno hujše je. Čakam rešitve, a je ni. Sprašujem se, kje si. Ni te, ni. Zakaj, kje… Daj pridi, ne povzročaj mi muk. A še vedno skrivaš se nekje v temi. In jaz… Vedno bolj se pogrezam v bolečino. Iz minute v minuto je večja. Poskušam se ji privaditi. Pa se ji lahko? Težko je. Vse kar si želim je bitje s katerim bi se pogovarjala. Pa ne s katerimkoli. Saj veš, kdo si… Tebe kličem. Vsak dan. A blizu mi ne prideš. In jaz se še bolj pogrezam. Tako globoko sem, da ne morem več ven. In vse je izgubljeno. Za vekomaj v mukah bom tavala…
Pozabljena pod prelepo rodno zemljo.

   Post in Poetry